Najino pohajkovanje

Zgodaj zjutraj smo se odpravili peš v smeri Planice. Začetna pot je vodila po cesti, ki je namenjena pešcem in kolesarjem. Ko smo prišli v Podkoren (pod Vitrancem), smo skrenili levo na kolovozno pot čez travnike in v gozd.

Kmalu smo prišli ven iz gozda, kjer smo zagledali Planico v vsej svoji lepoti. Nadaljevali smo v smeri doma v Tamarju. Glavna cesta za Tamar je za obiskovalce zaprta. Tako se pešpot s parkirišča od Planice podaljša za eno uro. Pri domu smo za kratek čas ustavili in nadaljevali pot. Za domom smo prišli na razpotje poti, kjer smo usmerili na levo kolovozno pot v smeri Slemenove špice in Črnih vod. Markirana pot se je nadaljevala po levi strani hudourniških nanosov do neoznačenega razpotja, kjer smo nadaljevali naravnost proti grapi, ki smo jo videli pred seboj. Na levi strani je slap Črne vode. Pot po grapi je bila slabše vidna. Mati narava je naredila svoje in pot po krapi dodatno otežila. Ta del poti je predvsem v pomladanskem času izpostavljen padajočemu kamenju. Po nekaj dolgih minutah hoje po grapi se nam je levo navzgor odprl lep prehod čez katerega poteka tudi planinska pot. Pot se je naprej vzpenjala po zložnih meliščih in deloma prodih, ki nas je nekoliko višje pripeljala do strmega vzpona do mesta, kjer smo stopili na sedelce Slatnica.
Tu smo nadaljevali levo v smeri Slemenove špice. Žal pa nismo videli značilnih manjših jezerc na Slemenu. Sledil je še zmeren vzpon po pobočju do vrha Slemenove špice. Po premoru smo se spustili in se napotili v smeri Vršiča. Pot je bila dobro prehodna. Na določenih mestih je pot mejila na prepadni previs. Prispeli smo do prevala Vratca in se spustili v dolino do Tičarjevega doma, kjer smo si vzeli odmor. Po odmoru smo se odpravili v smeri Kranjske Gore. Pot nas je večinoma vodila po gozdni poti, deloma tudi po asfaltni cesti. Ustavili smo se tudi pri Ruski kapelici.

Kastelec